Navodila za pripravo grafik

Pravilno pripravljena datoteka je osnova za dober končni izdelek. Verjamemo, da naloga ni lahka, vendar pa bomo z upoštevanjem kratkih navodil dosegli skupno točko. Izdelek bo brezhiben, tak kot ste ga načrtovali.
Upoštevati je treba več dejavnikov in sicer velikost datoteke, porezave, resolucijo fotografij, barvno območje, material, prekrivanja itd.
Včasih je posebnosti tiskovin težko označiti v sami datoteki, zato lahko pojasnilo pošljete na mail ali sporočite telefonsko. Vsekakor je določene specifikacije treba pojasniti prej, preden se začne sama izdelava. Za vsak produkt lahko zahtevate tudi ponudbo, kjer se že predhodno pogovorimo in vam prijazno svetujemo. Potrudili se bomo in vam kar najhitreje odgovorili.
Za lažjo usmeritev preberite spodnja navodila, v primeru več vprašanj pa nas lahko pokličete in prijazno vam bomo odgovorili.

PDF DATOTEKA

Preden začnete z oblikovanjem, razmislite kaj želite in se odločite v katerem programu boste datoteko pripravili. Končni format, ki ga potrebujemo za tisk je PDF datoteka in ga je možno izvoziti iz več grafičnih programov. Praksa narekuje, da se tiskovine sestavljajo v programih za prelom (Adobe Indesign, QuarkXPress), kamor vnesete, kot link fotografije ali vektorske risbe. Adobe Indesign predstavlja glavno orodje oblikovalcev, založnikov in zaposlenih na področju marketinga, pred ostalimi grafičnimi programi pa ima prednost v preprostem delu s teksti in slikami ter stabilnosti pri delu z obširnejšimi publikacijami. Kompatibilen je z datotekami, filtri in efekti ostalih programov Adobe. Izvoz v datoteko PDF je enostaven in omogoča nadzor.

VELIKOST

Priporočamo, da pripravite tiskovine v končnem A formatu (torej je razmerje stranic 1: √2). Formati so določeni z ISO standardom po vsem svetu, z nekaj izjemami npr. ZDA. Evropski A4 format (210 x 297 mm) se torej razlikuje od Ameriškega (215 x 279 mm), ki izhaja iz drugega merskega sistema. V kolikor izberete A format, je izkoristek papirja boljši, s tem pa dosežemo tudi konkurenčno ceno tiskovine. Če se odločite za nestandardne formate, vam svetujemo, da prej premislite o izboru in možnostih, saj lahko cena hitro poskoči zaradi slabega izkoristka.

Datoteko vedno pripravite v razmerju 1:1. V primeru, da se odločite za merilo (na primer za večje jumbo plakate, transparente, cerade, photowall stene itd.) nas na to opozorite in sporočite v kakšnem merilu je datoteka pripravljena.

BARVNI PROSTOR CMYK

V tisku lahko tiskamo le z osnovnimi štirimi barvami in sicer Cyan, Magenta, Yellow in Black. Izjema so Pantone barve, ki so posebne barve in jih dobimo po naročilu oz. se jih zmeša po barvni recepturi (uporabljajo pa se le v offset tisku). Tiskarska barva je torej barvni pigment zmešan z neko osnovo (olje, voda) in s kombinacijo vseh štirih v določenih odstotnih vrednosti tvori. Vse
ostale barve kot so RGB, Lab, Index … so neprimerne za tisk in se uporabljajo samo za prikaz slik na monitorju.
Če povzamemo je treba vse barve torej pretvoriti v CMYK. Načeloma lahko to storimo tudi v tiskarni, vendar pa je lahko krivulja (profil) po kateri pretvorimo mi, drugačna od vaše in rezultat ni tak, kot si ga želite. Pretvorba določenih tonov iz RGB barvnega omočja (mešanje svetlob) v CMYK barvno območje (mešanje pigmentov) včasih tudi ni mogoča, saj je prvo širše od drugega in nekaterih tonov enostavno ni mogoče doseči. Pri konvertiranju iz RGB barvnega prostora v CMYK, lahko barve tako izgledajo bolj ubite, manj intenzivne. V izogib tovrstnim odstopanjem barv vam svetujemo, da pred shranjevanjem grafiko malenkost potemnite.
V primeru, da je vaš dokument pripravljen v Pantone barvah, zgornje ne velja. Pri digitalnem tisku lahko tiskamo približke Pantone barvam, nekateri izpadejo identični, pri drugih pa so vidna odstopanja. Za pretvorbo Pantone barv v CMYK obstajajo posebne barvne karte, kjer so za vsako barvo posebej napisani recepti mešanja osnovnih barv.
V izogib neusklajenosti med sliko na ekranu in odtisom priporočamo tudi kalibracijo monitorja. Le tako bomo lahko namreč zagotovili, da bo tisto kar vidite, korigirate na monitorju enako odtisu.

KAKOVOST RASTRSKIH SLIK

Slike, ki jih uporabite v svoji tiskovini naj bodo visoke ločljivosti. Za digitalni tisk naj bodo vsaj 250 do 350 dpi, za XXL tiskovine pa zadostuje že resolucija od 150 dpi navzgor. Fotografije naj bodo kakovostne, ostre.
Resolucija fotografij na monitorjih je navadno 72 dpi. Fotografije, ki so v osnovi resolucije 72 dpi in jih želite povečati na resolucijo 300 dpi, tako žal ne bodo izboljšane. Potrebujete kakovostno različico fotografije, ki je taka že v osnovi. Resolucijo fotografije lahko preverite v programu Photoshop s klikom na spustni seznam Image > Image Size.

KAKOVOST VEKTORSKIH SLIK

Pri vektorskih risbah s povečevanjem in kakovostjo ni težav. Pojavi se lahko le problem, ko izberemo pretanke linije in jih naš digitalni tiskarski stroj ne more natisnit. V izogib temu, vedno preverimo ali so črte (bodisi za črtovje v bloku, načrtih itd.) dovolj debele. Svetujemo vam, da izberete za najtanjše črte debelino vsaj 0,283 pt oz. 0,1 mm.
Pod vektorske risbe spada tudi pisava. Včasih moramo zaradi omejitve z majhnim formatom izbrati majhen font. Da bi zagotovili berljivost teksta vam priporočamo, da je najmanjša velikost pisave 6 pt.
Barvni prehodi pripravljeni v vektorskem programu (Adobe Illustrator) imajo največkrat težavo pojava neželenih stopnic. V izogib temu prehode rastrirajte ali pa pripravite v rastrskih programih (Adobe Photoshop).

BARVNA POKRITOST IN TRUE BLACK

Barvna pokritost je nanos barve na določenem območju tiskovine (seštevek kombinacije CMYK vrednosti). Posplošeno rečeno je torej modra barva sestavljena iz 100% cyan, 80% magente, 0% yellow in 0% črne barve. Seštevek je torej 180%. Priporočljivo je, da seštevek barv ni večji od 330% za premazne papirje in 280% za nepremazne materiale.
Težave nastanejo predvsem takrat, kadar so nanosi barv preveliki. Posledično pride lahko do “odnašanja” barve in s tem grdega izgleda tiskovine. Za true black črno svetujemo, da izberete recept 40% C, 40% M, 40% Y, 100% K. Flehe bodo tako polno pokrite in še vedno lepo natisnjene na tiskarski material. Druga dva nasveta, ki jih je vredno upoštevati pa sta: – črni teksti naj bodo vedno pobarvani samo s črno barvo (100% K), – sivina pa bo izgledala bolj polno in bogato, če jo boste zmešali iz kombinacije vrednosti CMYK.
Pri izvozu v PDF datoteko je dobro za vse črne objekte vključiti funkcijo overprint fill. Črna barva bo tako podložena z barvo preko katere se tiska in ni možnosti, da bi “zasvetila” belina. V praksi pa se je pokazala težava v kombinaciji s funkcijo overprint fill in belo barvo. Namreč lahko se zgodi, da bodo vsi beli elementi z vklopljeno funkcijo izginili. V izogib temu uporabljajte predogled overprint preview, kjer lahko preverite, kako bo dokument izgledal, ko bo natisnjen ali pa je enostavno ne uporabljajte v kombinaciji z belo barvo.

IZVOZ V PDF DATOTEKO

Največkrat stranke pošljejo dokument brez porezave. Velikokrat dodatek v samem programu imajo, pa datoteka ni pravilno izvožena. Če vaša grafika vsebuje barvno ozadje, ki sega do roba, je tiskovini treba dodati ustrezen dodatek za porezavo.
V praksi to pomeni, da mora biti ozadje tiskovine vsaj 3 mm večje od končne dimenzije tiskovine. Grafika se namreč natisne na večjo polo in šele nato razreže na točno mero. V primeru, da ne dodate ustreznega dodatka za porezavo, se lahko zgodi, da bo na robovih izdelane tiskovine viden bel pas ali pa bo slika preveč odrezana.
Ko vašo grafiko izvažate v PDF format, ustrezno označite porezavo – program naj pri izvozu grafike vključi dodatke – bleed, 3 mm in oznake za porezavo – crop marks.

Prav tako pazite, da bodo grafični elementi, kot so logotipi, napisi dovolj odmaknjeni v notranjost (tudi vsaj za 3 mm). Za vsako tiskovino je predviden umik elementov, koliko in predvsem kje naj bo tekst umaknjen. Tako imenovano varno območje – margins za vizitke letake, enostavne zloženke je cca 3-5 mm, za špiralno vezavo vsaj 15 mm, za šivan knjigoveški blok z žico 10 mm, za mehko ali trdo vezavo pa v hrbtu 10 mm, v glavi in nogah pa 15 mm. Seveda oblikovalec prilagodi odmike tudi glede na vsebino in glede na obseg.
V primeru, da vaša datoteka vsebuje nenavadne efekte in transparence, vam priporočamo, da pred shranjevanjem izberete zavihek Flatten Trancparency.
Standard, ki ga uporabljamo v podjetju je Acrobat 6 (1.5 PDF).

PREVERITE ŠE

1. So vse pisave v krivuljah ali pripete v dokument? Pomembno je, da vse tekste v datoteki pred pošiljanjem pretvorite v krivulje. To pomeni, da spremenite font v vektorsko obliko (shape). Ta poseg je pomemben, saj tako ne pride do nepotrebnih napak pri tisku. V programih Adobe Illustrator in InDesign označite fonte, ki jih želite pretvoriti s klikom na Type > Create Outlines. Preden pa pretvorite tekste v krivulje, si shranite duplikat datoteke, saj imate le tako možnost kasnejšega urejanja tekstov. Ko pretvorite tekste v krivulje in dokument shranite, urejanje tekstov ni več mogoče.

2. Ali so strani pravilno razporejene? To je pomembno predvsem pri zgibankah, kjer se posamezni deli med seboj razlikujejo. Pri ovijalnem zgibu sta torej dve stranici enako široki, tretja zadnja, notranja pa mora biti ožja. Običajno jo skrajšamo za cca 2 mm. Pri zloženki odprtega A4 formata, ki se zgiba ovijalno, sta osnovni stranici torej dolžine 100 mm, tretja pa krajša in sicer 97 mm.

3. Število pri tiskovinah, ki se šivajo (bodisi z žico ali sukancem) mora biti vedno deljivo s štiri, sicer vezava ni mogoča. V primeru, da se število ne deli s štiri, morate vsebino raztegniti in razširiti obseg ali obratno.

4. Velikokrat se stranke mučijo z montiranjem datotek. To ni potrebno, saj smo za to tukaj mi. Imamo posebne programe, ki so namenjeni prav montaži dokumentov. Postopek je avtomatiziran, upoštevane pa so tudi lastnosti materiala itd. Strani v montaži program razporedi po pravilu zgibanja, zaradi večjega števila strani pa se lahko zgodi, da so notranje strani potisnjene navzven, to pa lahko privede do zareza tiskovine pri končnem rezu. Vse je odvisno od same trdote papirja in števila strani. Ne skrbite, v Tiskarni Print Point bomo poskrbeli za creeping in ostalo.

Odločitev kaj in kako bodo prinesle izkušnje, za pomoč pa pokličite
059/053-390 ali nam pišite info@print-point.si. Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo.